Slovenski post, ki je trajal kar 12 let brez reprezentance v ragbi različici 7's. Projekta Solun 2014 smo se lotili predvsem z namenom, da se postavimo na zemljevid tega olimpijskega športa, da vidimo kje smo in kam lahko ciljamo, v prihodnje glede na konkurenco.
Cilj je bil, da zasedemo sredino lestvice 11 ekip in predvsem, da pokažemo v različici 7's spodobno igro, ki se lahko v naslednjih letih še izboljša in kosa z najboljšimi na svetu. Že na začetku projekta smo se zavedali in se soočali s ključno problematiko – ni usposobljenega trenerja – ki bi naši reprezentanci kar se da hitro podal čim več smernic v igri, ki se je v času »suše« precej spremenila. Ko smo v tujini iskali trenerja, je iz dveh virov prišlo priporočilo tudi za Juniorja Tupaia, igralca in trenerja, Samoanca iz Nove Zelandije. V treh tedenskih pripravah smo z usmerjenim delom, osredotočenim predvsem na praktični del iz igralcev, ki se pred tem niso nikoli poskusili v tem športu na mednarodnem nivoju, z izjemo enega domačega igralca in treh bratov Skofič (Max, Jack, George), ki so se ekipi pridružili šele na dan turnirja, naredili ekipo, ki je v Solunu prikazala po našem skromnem mnenju najbolj všečno igro od vseh prijavljenih ekip. Žal smo v zaključnem delu malo po lastni krivdi, malo zaradi težav s poškodbami ostali tik pred vrati finala, kamor so nam vstop preprečili fizično močnejši Bolgari, ki so igrali zelo trd ragbi.
Večji del polfinalnega srečanja smo rezultatsko kontrolirali, na začetku je celo izgledalo, da bomo z Bolgari opravili zlahka, saj smo še tik pred zaključkom polčasa vodili za dva zadetka in z rezultatom 12:0. Pa smo žal kasneje v igri preveč popustili in na koncu nesrečno izgubili tekmo z rezultatom 19:21. Ostal nam je grenak priokus zaradi napake v ažurno prevzemanju akcije tekme, ko nam je zmanjkalo kanček zbranosti in bi se veselili finala. V tekmi za tretje mesto smo se zdesetkani zaradi poškodb in enega rdečega kartona dobro borili s Švico, žal pa nam je spet zmanjkalo malo sreče in predvsem moči v zadnjih minutah tekme,da bi obrnili rezultat v svojo korist. Tekmo smo izgubili z 12:14.
Turnir smo zaključili na 4 mestu, kar je bila pred nastopom skoraj utopična želja. Glede na prikazano igro, pa so se naši apetiti po uspešnih nastopih v skupinskem delu turnirja, ko smo suvereno opravili z Liechtensteinom in Srbijo precej povečali in lahko izrečemo, da smo bili na koncu zaradi nesrečnega razpleta kar razočarani. Organizacija turnirja je bila na visokem nivoju, tako da bi na koncu še pohvalil gostitelje in predstavnike Fire za vložen trud.